11. september ne zveni v človeški zavesti prav lepo. Ampak s prijetnimi dejanji se da datumu dodati tudi prijeten prizvok. Morda se bo trojica naših mladih članov tega dne spominjala z velikim veseljem. Skupaj s svojimi starši, ki so vsi dobro gorniško podkovani so se povzpeli po zavarovani Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. Pa poglejmo, kaj so doživeli … (foto: Miha Pavšek)
PS: Kot obvezna dopolnitev pa naj velja branje članka Kjer se dela vreme pred očmi (Dnevnik, Prosti čas, Vreme in ljudje); Miha Pavšek
[slika=1,Prvi raztežaj Hanzove]
[slika=2,Po ozki polički navzgor]
[slika=3,Zadnji pogled na Slemenovo špico in proti Planici, pred izginotjem v oblakih]
[slika=4,Del poti, kjer utihnejo tudi najbolj zgovorni]
[slika=5,Z razgledom res ni bilo sreče, a veselje po preplezani poti je ob sestopu veliko]
[slika=6,Pa smo na trdnih tleh (spredaj malo netipična smerna tabla)]
[slika=7,Kmalu bo zima]
[slika=8,Kje se skriva kamnita deklica]
[slika=9,Po dobrem vzponu dobro kosilo!]
