Na Mangartu (30.10.2005)

Mirota je lep, sončen dan zvabil na plano – tako kot večino ostalih trzinskih gorohodcev … Njegov cilj pa je bil eden od velikanov Julijskih Alp – Mangart (2678m). Mangrt ali Mangart? Komisija, ki odloča o teh imenih se je (žal) odločila za drugo možnost – prav prijetno je bilo namreč “dražiti” tujce s soglasniškim skupkom -ngrt. Kako hitro se znamo Slovenci odpovedati svojim posebnostim … 🙁


Foto: Miro Štebe

[slika=1,Dve trdnjavi: stara avstrijska na Predelu in Mangart.]


[slika=2,Jesen je prišla v deželo.]


[slika=3,Pogled proti Kaninskemu pogorju, spredaj sled plazu, ki je bil tragičen za Log pod Mangartom.]


[slika=4,Sonce kuka izza vršne glave Mangarta.]


[slika=5,Pogled na Mangartsko sedlo z »najvišjo« slovensko cesto.]


[slika=6,Na vrhu Mangarta se je nabralo precej ljudi. Žal je Mangart naslednji dan zahteval življenje avstrijskega planinca.]


[slika=7,Da razgled z Mangarta ni od muh nam dokazuje posnetek, ki kaže gore od Špika preko Škrlatice do Triglava …]


[slika=8,Lahko dostopni Dobrač je na »dosegu roke«.]


[slika=9,Za prijeten zaključek izleta pa še do soteske Mlinarice.]