Še dobro, da sem se odpovedal švicanju na Trentskem pelcu in Srebrnjaku, ker sta bila cel dan v megli, pa sva šla raje uživat v Gorski kotar. Po mrkopaljski planinski poti sva opravila prečenje severnega in južnega dela Samarskih stijen. Fantastična tura z poplezavanjem po ozkih kanjonih, prečenje Amfiteatra, ja, kar malo težaven svet. Vseskozi pa z mislimi po srečanju s kosmatincem. Pa ga potem vendarle ni bilo na spregled! In v pričakovanju, podobnih si tur!

Foto: Tomaž

[slika=1,]

[slika=2,Na Stepenico (1280 m)]

[slika=3,Tudi tja gor … Kocka]

[slika=4,»Anapurna« v akciji]

[slika=5,Dvorac (1240 m)]

[slika=6,Zanimiva markacija]

[slika=7,V ozadju greben Bijelih sten]

[slika=8,Ratkovo zavetišče]

[slika=9,Mrkopaljska planinska pot – označeni so vrhovi, na katerih sva bila]

Poglejte še (v hrvaščini):