Kurji vrh (1762 m) je skoraj čisto do vrha porasla vzpetina nad Kranjsko Goro, ki zaključuje na desni ogrlico Martuljških gora. V nasprotju s težko dostopnimi Martuljškimi velikani je Kurji vrh precej pohleven hrib – a vendarle se nanj ne da z rokami v žepih …

Boštjan in Simon sta opravila vzponj nanj v okviru oglednih tur pred letošnjim mladinskim planinskim taborom, ki bo julija v Krnici.

Foto: Boštjan

[slika=1,Prisojniku, ki »kraljuje« na nasprotni strani doline res težko rečemo gora – zaradi svoje obširnosti je že skoraj pogorje …]

[slika=2,… ko se unese strmina, nasmeh na obrazu izriše čisto na pravem mestu postavljena klopca …]

[slika=3,Najvišji zadaj Mangart, pred njim pa greben Rateških Ponc.]

[slika=4,Pogled z vrha Kurjega vrha: spredaj Rušica, zadaj pa pravilna piramida Špika.]

[slika=5,V daljavi se vidi tudi Dobrač]

[slika=6,]

[slika=7,Na poti do tabornega prostora je sledilo srečanje z »Bedanc Busom«.]

[slika=8,Avtomobila sta »parkirana« v naši kuhinji (ok – tu bo stala čez dva meseca in pol!).]

[slika=9,Desno se da opaziti velik kamniti podor, ki je nastal 17. aprila letos. Podrlo se je več tisoč m3 skalovja z Zadnje glave v ostenju Prisojnika.]