Našemu vabilu na potepanje po Kranjski rebri (1435 m) so se v soboto, 24.9.2005 odzvale tri družine – tako se nas je nabralo ravno 13 udeležencev – najmlajša udeleženka jih je štela le leto in pol …

Foto: Irena Mučibabić

[slika=1,Zanimivo drevo ob poti.]

[slika=2,Počitek je menda najpomembnejši del izleta.]

[slika=3,Najmlajša udeleženka izleta je bila Maja. Ne mislite, da se je pustila celo pot nositi – sploh ne. Tudi sama je prehodila del poti.]

[slika=4,Vrh Kranjske rebri je zanimiv, saj tu najdemo ostanke vulkanskih kamnin. Svoje k barvitosti pa dodajo še lišaji na skalah.]

[slika=5,Sara zre v daljave – koliko vrhov je treba še osvojit … Ampak pozor – sara je nekaj dni pred tem preplezala že tudi Hanzovo na Malo Mojstrovko.]

[slika=6,Le zakaj vedno rečemo “gasilska na vrhu”? Kaj, če bi rekli “planinska na vrhu” – je s tem kaj narobe …]

[slika=7,Ob poti smo videli precej rdečih mušnic.]

[slika=8,Sara, Tim, Nika in Domen – v Nikinih rokah pa lobanja z rogovi. Malo spominja na kakšen western, kajne?]

[slika=9,Zanimivost v žlebu hiše, ki domuje nad črnivcem: v žlebu so pognale majhne smrečice.]